Iz Danice zagrebečke: Gospodarski savjeti

Sopun iz prepruti

Posuši prepruti vu jednu jamu pri tihem vremenu nagnjeti i na pepel zežgi, potlam iz ovoga pepela i vode kuglje napravi, posuši i z tem peri rubje. Od ovoga rubenina biva jako bela i nema nepovoljne duhe kak od drugoga prostoga sopuna kad se prateš od njega jako ne spere. Druga fela sopuna zelenoga za pranje osebujnoga vu stoletnom dnevniku je ispisana. (Danica zagrebečka 1834: 51)

 

Jošče nekaj proti molom

  1. Razbeli cigel, vlej na njega jakoga octa i nad dimom drži opravu i krzno i od toga vsi moli i jajca moraju poginuti.
  2. Zmešaj dve strani žganice i jeden del terpentinskoga olja i z kefum jednum vu to omočenum pomaži krzna gde su moli.

Za opčuvati opravu od molov med falde oprave zavini več paperov vu ovoj juhi namočeneh ali kakov cajg omolčen vu tom. To ne škodi opravi ar ovo je dobro za fleke iz oprave zvaditi. Od jake duhe poparaju moli i jajca se raspucaju. (Danica zagrebečka 1834: 55–56)

 

Kratki navuk za mlade nastajuče gospodare

  1. Koj na gospodarstvo mladi dohađaju, najbolje činiju da gospodarstvo svoje ne poleg sve glave, neg poleg pelde drugeh starih gospodarov i gospodaric ravnaju.
  2. Naj si zapišeju gde i kuliko vekša dugovanja pri gospodarstvu potrebna kupili jesu za buduča vremena.
  3. Mladi nastajuči gospodar naj ne misli da taki vse imati mora kaj drugi stari gospodari imaju. Koj navučitel biti hoče, mora se najprvič sam vučiti, ovak koj moguči bogat postati hoče, mora sprvince gospodarljivo, ne vendar skupo živeti.
  4. Mladi gospodar najbolje pazi na ona koja van dava, kak na ona koja nuter jemlje.
  5. Vnogo k gospodarstvu donaša priskrblena dugovanja čuvati znati.
  6. Koj dobra i za lehkešu cenu dugovanja kupiti želi, naj ova dužen ne ostaje, nego taki splača. Zvrhu toga vsigdar ležeše je plačati izneska dveh ali treh dugovanjih kak kada se 20 ali 30 skupa nabereju. (Danica zagrebečka 1835: 47)

 

Od mesta i zemlje prikladne za vinograd

Vinograd, gorica, trsje  zove se mesto gde vnožina trstov je zasađena i na hasen človečansku obdelava se. Ni na vsakom mestu hanovito trsje saditi i obdelavati. Na nižini zima i mraz gustokrat trsju škodi i celoga leta trud i delo pohabi. Zvun toga nižina pod bregom zvekšinum močvarna je, niti prav rodni niti dugo trpeti moreju trsi. Ar trsni koren od mokrine gnjiloču dobi, grozdi takaj kiseli i netečni jesu kajti mokra zemlja gruboga soka trsu daje koj se prav skuhati ne more. Na veliki pak višini trs zadosta topline nema, kesneše tirati počme, niti grozdi prav dozreleti moreju. Oštroča takaj zraka čini da trsje vu mladju pozebe. Ada srednje mesto, niti previsoko niti prenisko zebrati se mora ako trsje saditi ali gotovo kupiti hočemo. (Danica zagrebečka 1836: 18)